KOT DA BI NA TV VRTELI SAMO TELOPE …

Aktualno, Kolumne

Zoran Savin, direktor, IAB Slovenija
📅 11.03.2022

Digitalni komunikacijski kanali so v zadnjih nekaj letih pristali med tistimi kanali, ki so predvsem namenjeni učinkovitosti. Razlogov za to je kar nekaj; najmočnejši med njimi je gotovo ta, da so že uveljavljene znamke te kanale imele predvsem kot nov prodajni kanal, na katerem so pobirale sadove svojega preteklega dela. Ob tem velja izpostaviti, da so večino razvoja nosili tehnologi, ki jim je učinkovitost najbližja vrednosti.

In nekako se zdi, da je ta kratko tu potegnila kreativnost, ki je sicer precej cvetela v tistih začetnih letih spletnega oglaševanja. Sčasoma se je zreducirala predvsem na nivo izdelovanja spletnih mest in servisov, v oglaševanju in kreativni komunikaciji pa nekako poniknila. Z njo je poniknilo tudi število kreativnih festivalov na temo izjemnih spletnih kreativnih rešitev. Toda za ponoven vzpon kreativnosti, na katero apeliram danes, je potrebno vedeti, da se je v tem času marsikaj spremenilo.

Najprej, konkurenca na tovrstnih kanalih je izjemno huda; za preboj tako ne zadostuje več nekaj pametno izpeljanih potez. To se odraža tudi na tem, da morajo znamke iz izrazitega pull principa preiti v izraziti push princip. Povedano drugače: iz strogo prodajnega v nekoliko bolj branding cikel, kjer pa je, kot vemo, kreativa izjemnega pomena. Toda za splet in druge digitalne kanale je značilno, da jih bolj kot karkoli drugega definirata dva izziva, in sicer izredno kratka pot od brandinga do prodaje ter interaktivnost te poti. V slednjem se tudi ti kanali daleč najbolj razlikujejo od ostalih.

Interaktivnosti ne gre jemati zlahka, zgolj v smislu doseganja dovršene tehnološke arhitekture. Pomembno je, da tako vzpostavljena tehnološka forma na koncu funkcionira in je v osnovnem sozvočju z znamko in njenimi vrednotami. Koncipirano interaktivnost je nujno potrebno brusiti in piliti v tem smislu, sicer padeš v zanko banalnega spletnega servisiranja.

V času, ko sem si kruh služil predvsem kot kreativni direktor, smo pred brainstormingom na tablo zapisali vse posebnosti/omejitve medija, za katerega smo ustvarjali. To je bilo odlično izhodišče za podiranje meja in hkrati prijazen opomnik, kam vse še lahko gremo podirati meje. Ideja, ki je izkoristila čim več lastnosti, ki so samosvoje mediju, je bila praviloma zmagovalna.

Zato se mi zdi ključno, da bodo bodoči pristopi kreativnosti na interaktivnih medijih temeljili predvsem na interaktivnosti 😊 tako v procesu + oglaševanja (interaktivni oglasi) kot seveda na nadaljnji poti do končne prodaje (izjemna uporabniška izkušnja). Pasice so seveda čisto OK in prepričajo marsikoga, a to je tako, kot da bi na televiziji zakupili prostor za telope. Je čisto fajn, a ne moreš ravno reči, da je izkoristek velik.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja