KOT DA BI NA TV VRTELI SAMO TELOPE …

Aktualno, Kolumne

Zoran Savin, direktor, IAB Slovenija
📅 11.03.2022

Digitalni komunikacijski kanali so v zadnjih nekaj letih pristali med tistimi kanali, ki so predvsem namenjeni učinkovitosti. Razlogov za to je kar nekaj; najmočnejši med njimi je gotovo ta, da so že uveljavljene znamke te kanale imele predvsem kot nov prodajni kanal, na katerem so pobirale sadove svojega preteklega dela. Ob tem velja izpostaviti, da so večino razvoja nosili tehnologi, ki jim je učinkovitost najbližja vrednosti.

In nekako se zdi, da je ta kratko tu potegnila kreativnost, ki je sicer precej cvetela v tistih začetnih letih spletnega oglaševanja. Sčasoma se je zreducirala predvsem na nivo izdelovanja spletnih mest in servisov, v oglaševanju in kreativni komunikaciji pa nekako poniknila. Z njo je poniknilo tudi število kreativnih festivalov na temo izjemnih spletnih kreativnih rešitev. Toda za ponoven vzpon kreativnosti, na katero apeliram danes, je potrebno vedeti, da se je v tem času marsikaj spremenilo.

Najprej, konkurenca na tovrstnih kanalih je izjemno huda; za preboj tako ne zadostuje več nekaj pametno izpeljanih potez. To se odraža tudi na tem, da morajo znamke iz izrazitega pull principa preiti v izraziti push princip. Povedano drugače: iz strogo prodajnega v nekoliko bolj branding cikel, kjer pa je, kot vemo, kreativa izjemnega pomena. Toda za splet in druge digitalne kanale je značilno, da jih bolj kot karkoli drugega definirata dva izziva, in sicer izredno kratka pot od brandinga do prodaje ter interaktivnost te poti. V slednjem se tudi ti kanali daleč najbolj razlikujejo od ostalih.

Interaktivnosti ne gre jemati zlahka, zgolj v smislu doseganja dovršene tehnološke arhitekture. Pomembno je, da tako vzpostavljena tehnološka forma na koncu funkcionira in je v osnovnem sozvočju z znamko in njenimi vrednotami. Koncipirano interaktivnost je nujno potrebno brusiti in piliti v tem smislu, sicer padeš v zanko banalnega spletnega servisiranja.

V času, ko sem si kruh služil predvsem kot kreativni direktor, smo pred brainstormingom na tablo zapisali vse posebnosti/omejitve medija, za katerega smo ustvarjali. To je bilo odlično izhodišče za podiranje meja in hkrati prijazen opomnik, kam vse še lahko gremo podirati meje. Ideja, ki je izkoristila čim več lastnosti, ki so samosvoje mediju, je bila praviloma zmagovalna.

Zato se mi zdi ključno, da bodo bodoči pristopi kreativnosti na interaktivnih medijih temeljili predvsem na interaktivnosti 😊 tako v procesu + oglaševanja (interaktivni oglasi) kot seveda na nadaljnji poti do končne prodaje (izjemna uporabniška izkušnja). Pasice so seveda čisto OK in prepričajo marsikoga, a to je tako, kot da bi na televiziji zakupili prostor za telope. Je čisto fajn, a ne moreš ravno reči, da je izkoristek velik.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja