Slovenija, moja dežela.

Se še spomnite kampanje Slovenija, moja dežela izpred 41 let? Kampanja, ki je nehote pripomogla tudi k poznejšemu osamosvajanju, hkrati pa ugrizla v kislo jabolko, kako pravzaprav sploh predstaviti deželo, ki ima težave s pomanjkanjem goriva in ostalih dobrin?

Lahko bi rekli, da je bil to začetek pravega turizma v Sloveniji, hkrati pa je našo državo prvič postavila na svetovni zemljevid turistično zanimivih destinacij.

Lipicanci, gozdovi, soline, potica in vaški običaji. Vse to so bili v tistem času simboli, in še vedno so, ki so unikatni za našo malo deželo, ki ponuja ogromno raznolikosti. Danes pa je turizem ena od glavnih dejavnosti v naši državi, znani tudi po ne samo lepotah narave, ampak tudi po športu, različnih dogodkih, tako poslovnih in zabavnih. In tako danes ne poznamo več samo klasičnega turizma, temveč se je iz njega razvilo več različnih vej, od športnega turizma, pa do kongresnega in kulturnega.

In prav vsi ti simboli, lepote, ki jih povezujemo s turistično destinacijo, so izjemnega pomena. Če je v klasičnih marketinških kampanjah najbolj pomembna grafična podoba, vizualije in slogan, bi lahko rekli, da je v turističnem znamčenju najbolj pomembna zgodba. Pri komunikaciji destinacije komuniciramo doživetje, ki ga lahko obiskovalec pričakuje ob obisku le-te.

Menim, da je ključ za uspešno komunikacijo turistične destinacije dobro poznavanje ciljne skupine in prednosti te destinacije. V primeru Slovenije, bi lahko rekli, da je ena izmed naših prednosti vsekakor pokritost z gozdovi. Koga lahko torej v tem primeru nagovarjamo? Ena ciljna skupina so lahko prebivalci dežel, kjer nimajo toliko gozdov ali pa so temperature skozi celo leto visoke. Ena izmed skupin so lahko tudi prebivalci mest, ki si želijo oddahniti stran od mesta in se povezati z naravo. Spet tretja skupina so tisti, ki niso ljubitelji morja in svoj dopust raje preživljajo v hribih.

Vsaka destinacija ima svoje prednosti in »produkte,« ki jih lahko ponudi specifični ciljni skupini. Slovenija ima tako, kljub majhnemu delu obale, zelo razvit turizem in je v zadnjih letih naredila ogromni napredek, ki je pripomogel tudi k splošnemu razvoju države. Poleg gorskega turizma smo tudi zelo poznani po svoji gastronomiji. Ne samo, da imamo nekaj jedi, ki so unikatne za našo državo, Slovenijo zelo dobro zastopajo tudi uspešni kuharski ustvarjalci, ki jih spoštujejo po celem svetu.

Destinacijo kot tako in doživetja, ki jih lahko ob obisku doživimo, je tako veliko lažje prikazati skozi video vsebino. Tako se je v zadnjih letih kot eden izmed glavnih kanalov za komunikacijo turističnih destinacij pojavil tudi TikTok. Mladi, predvsem predstavniki generacije Z, namreč TikTok uporabljajo kot glavni iskalnik za odkrivanje novih turističnih destinacij. Platforma, ki spodbuja avtentično komunikacijo, omogoča uporabnikom, da predstavijo svojo izkušnjo z destinacijo na svoj način.

Ena izmed destinacij, ki je s pridom uporabila prihod TikToka, je tudi London, ki s kratkimi videoposnetki, krajšimi od minute, prikazuje najrazličnejše atrakcije, dogodke, restavracije, ki jih lahko obiščemo v Londonu. Na ta način prikaže unikatnost destinacije, hkrati pa obiskovalcu sporoča, kaj lahko od nje pričakuje in obenem na hitro že doživi utrip destinacije, kar mu omogoča lažjo odločitev.

Pri marketingu turistične destinacije pa je zelo pomembno tudi, da se navežemo na dogodke, ki se bodo zgodili na določeni destinaciji. Izjemen primer je letošnje Evropsko prvenstvo v nogometu, ki je vsekakor pripomoglo, da se je Nemčija letošnje leto še dvignila na lestvici najbolj priljubljenih turističnih destinacij. Po zadnjih raziskavah naj bi se samo na račun prvenstva turistična blagajna povečala za več kot milijardo evrov.

Že sama UEFA je izjemno pripomogla k predstavitvi in promociji destinacije, potovalne agencije pa so za ljubitelje nogometa pripravile pravo turnejo po kar 10 mestih, kjer se bodo zgodile tekme: Berlin, Cologne, Dortmund, Dusseldorf, Frankfurt, Gelsenkirchen, Hamburg, Leipzig, Munich in Stuttgart. Obenem pa vsako mesto svojo destinacijo trži še na svoj način.

Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnje? Menim, da bodo še večji razcvet doživeli športni, kulturni in gastronomski turizem. Vse bolj bodo popularne butične lokacije, ki ponujajo tisto, kar druge ne in bodo hkrati znale izkoristiti nove kanale in se prilagajati novim generacijam, ki prihajajo in konstantno iščejo nekaj več.