Kaj krožno gospodarstvo pomeni za znamčenje?

Krožno gospodarstvo predstavlja velik potencial in izzive obenem za že utečene poslovne modele večine blagovnih znamk. Razumljivo, imaš že dolgoletna in sklenjena partnerska sodelovanja z dobavitelji, proizvajalci za npr. embalaže, sestavine itd., potem pa se iz leta v leto vedno več pogovarjamo o trajnosti, skrbi za okolje, ki odpirajo številne priložnosti in slabosti obenem. Namerno dodajam »slabosti«, saj želim v tem prispevku predstaviti tudi tisti kruti izziv, ki za podjetja žal vedno ni tako samoumeven in enostaven.

Seveda je velika priložnost in družbena korist, če uspeš znamko, ki jo gradiš, subvertirati v nove, prilagojene procese delovanja, ki obenem predstavljajo družbeno in okoljsko dobro. A vedno ni lahko. Pred časom sem se pogovarjala z eno izmed brand managerk v podjetju, kjer skrbijo za masovno linijo izdelkov. Slehernik od nas gotovo kupuje vsaj enega izmed njihovih izdelkov. Zelo so naklonjeni trajnostnemu imperativu, ko gre za vstop in delovanje na trgu. Že skoraj dve leti se mučijo in iščejo ter deloma že uresničujejo nekatere rešitve, kako bi masovno proizvodnjo njihovih embalaž spremenili in se prilagodili okoljski problematiki odpadkov, ki naš planet dobesedno zasnežijo bolj kot na japonskem Aomoriju, ki velja za območje, na katerem zapade največ snega na svetu. Ne gre samo za iskanje alternative obstoječi embalaži, to se že (iz)najde in lahko uresniči, ampak enormno povečanje stroškov (vsaj potrojili bi se, v kolikor bi v celoti zapustili obstoječe obrate izdelovanja embalaž in prešli na nove, bolj okolju prijazne). Na teh temeljih se potem v nadaljevanju sugerira vprašanje: Ali se nam iz tega naslova splača zvišati ceno končnega izdelka, da prinesemo razliko nazaj? Bodo ljudje pripravljeni kupiti dražji izdelek zato, ker je okoljsko bolj neoporečen? Ali bodo skoraj zagotovo presedlali na cenejše in primerjive alternative?

VEČ … v novi številki revije Super Znamka.

Naroči svoj izvod in postani redni bralec/ka vsebin revije Super Znamka.