Kaj imamo skupnega s klanom Kardashian, D. Trumpom in J. Bezosom?

Aktualno, Kolumne

Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine “o28" in strateška komunikatorka
📅 13.07.2021

Recimo, da razen klasičnih človeških značilnosti, kot sta dve nogi, glava na vratu, dve roki, nos in usta, na prvi pogled ne bi rekli, da bi lahko našli skupne točke. Vendar imamo tako mi kot oni osebno znamko.  Ja, vsak od nas jo ima in ne, ni rezervirana zgolj za slavne osebe. Ampak glede na to, da smo vsi na svoj način zaljubljeni v znamke in v umetnost oblikovanja različnih zgodb, to dejstvo o osebnih znamkah tudi poznamo. So pa slednje zanimiva specifika. Mnogokrat jih namreč povezujemo z zvezdami iz filmskega, glasbenega ali umetniškega sveta in tudi politike mečemo v ta koš, a si glede tega ne belimo svoje glave za denimo vse nas iz poslovnega sveta. Vendar so naše osebne znamke pomembne tako za podjetje in posel, ki ga pomagamo tvoriti s premišljenimi in začrtanimi marketinškimi strategijami. Smo gradnik, ki ga ne smemo zanemariti.

Zanimiv mi je fenomen, da še vedno redno naletim na rahlo negativen odnos do strateškega pristopa k osebnemu znamčenju. Zakaj? Ker imajo mnogi osebno znamčenje še vedno popredalčkano pod »samo-promocijo«, kar razumejo kot nekaj »neprimernega«, saj naj bi pomagalo samo posamezniku in njegovi osebni koristi. Vendar obstaja še drug vidik – vidik, o katerem bomo govorili tudi danes, in sicer znamka vodilnih in drugih talentiranih posameznikov ima neposreden vpliv na uspeh organizacije. Pomislite denimo na pokojnega Steva Jobsa – on je bil tisti, ki je dal (in dosledno delal korake v tej smeri) obljubo, da bodo kupci z nakupom Applovih izdelkov dobili vrhunski izdelek. On je bil tudi tisti, ki je znal na trgu ustvariti takšno navdušeno pričakovanje, ki je ljudi za več ur postavilo v vrste pred trgovino. Ko je 24. avgusta 2011 Jobs napovedal svoj odstop z mesta generalnega direktorja, so delnice Appla tistega dne padle za skoraj 3 odstotke, kar je enako približno 10 milijardam dolarjev vrednosti podjetja. Zakaj? Krivo je bilo pomanjkanje zaupanja, da bo Apple nadaljeval enako uspešno kot pod Jobsovim vodstvom. Percepcija je vse: kaj ljudje mislijo in čutijo o voditeljih, to je pomembnejše od dejstev, resnice ali resničnosti (pa če nam je to všeč ali ne).

Mednarodno okolje se že desetletja strinja, da so dnevi, ko smo skrbeli samo za znamčenje korporacije, organizacije, produkta ali storitve, mimo. Ne glede na velikost podjetja, je skrbno oblikovanje in upravljanje s svojo osebno znamko danes za nas pomembno prav tako kot za Kim, Donalda ali Jeffa. Kaj je dodana vrednost? Osebna znamka je dobra za posel, saj pomembno vpliva na ugled in percepcijo podjetja. Ja, naši deležniki, trg, kupci, stranke, klienti želijo slišati, kaj imamo za povedati. Želijo potrditev, da zaupajo pravi organizaciji, pravemu podjetju, ki proizvaja pravi produkt oziroma jim ponuja pravo storitev in za to dostavi tudi družbeni dokaz. Mnogi vodilni posamezniki so zadovoljni s svojo nestrukturirano podobo, vsaj dokler ta ni negativna. Vendar ima ta pogled, ta logika, pomanjkljivost: preprosto odvzamemo, skrijemo in ne, ne izkoristimo ene od možnosti za rast. Seveda je svojo znamko in znamko podjetja težko zgraditi simultano brez preseganja in zasenčenja, vendar je na to pot vredno stopiti.

Tudi raziskave (npr. Marsteller, B. 2004) so pri tem zelo jasne: 95 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo deležniki vložili denar v podjetje; 93 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo podjetje priporočili za nakup ali ne; 92 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo ohranili zaupanje, ko cena delnice pada oziroma stagnira; 88 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo priporočili podjetje kot dobrega zaposlovalca. Obrazi podjetja pa niso samo direktorji; so vsi, na katerih gradimo osebno znamko.

* Burson Marsteller (2004)

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja