INTERVJU: DOMEN ROZMAN, Dunking Devils

Uvodna misel: Ines Markovčič

Vsi, ki ste kdaj spremljali ŠKL, veste odtenek energije, v katero vas je lahko ponesel duh mladih športnih zanesenjakov. Za marsikoga so morda to tudi bili najlepši trenutki osnovnošolskih in srednješolskih dni. Tudi Domen Rozman, idejni vodja in CEO Dunking Devils, je srednješolska leta treniral z motivacijo nastopiti na ŠKL finalu. Entuziazem se je z leti nadgrajeval, kot ekipa somišljenikov so snemali in sanjali, da bi nekega dne nastopili na tekmi Stožice. Od sanj naprej pa je šla pot samo še navzgor; Domen potrjuje, da z vztrajnostjo in predanostjo na svoji poti, ne glede na to, kako posebna in drugačna je, ustvarjaš okolje za zgodbe, o katerih potem še dolgo govorimo. A le z dogoletno vztrajnostjo lahko v očeh družbe izpadeš »overnight success«, šteje pa vsak korak, ki je pripomogel od začetnih sanj do konkretnih korakov, rezultatov.

Iz strasti do zabijanja košev je nastala akrobatska skupina Dunking Devils, ki z več kot 2000 nastopi v 49 državah in na kar 5 kontinentih sveta kraljuje s svojo unikatno zgodbo. Domen z growth hacking metodami že 15 let ustvarja viralne kampanje, ki so prava senzacija v svetovni prepoznavnosti Dunking Devilsov. Danes tako uspešno vodi ekipo kreativcev, ki sestavljajo agencijo Dunking Devils Studios. Njihove marketinške kampanje, ki jih ustvarjajajo, je širom po svetu videlo že več kot 300 milijonov ljudi. Z Domnom sva se pogovarjala o marsičem in zdi se, da se njihovi plani z leti samo še nadgrajujejo, dinamika idej je pogon, ki jih nenehno drži pokonci. Njegov urnik je že tako poln vseh aktivnosti, tudi predava vsepovsod (omenimo TEDx) in je navdih poslovno-akademskim branžam. Skozi več vprašanj sva se dotaknila, kaj je must-have pogoj za dobro zgodbo znamke. Vabljeni k prebiranju.

Dunking Devils je svetovno znana akrobatska skupina, ki je že dvakrat osvojila naslov svetovnih prvakov v akrobatskem zabijanju; pohvalite se lahko tudi kar z dvema Guinnesovima rekordoma. Kako se je vaša ideja in poklicna pot pravzaprav začela?

Tako naša idejna kot poklicna pot sta se počasi in organsko razvili iz naše športne poti. Leta 2003 sem se sam na Gimnaziji Bežigrad pridružil šolski akrobatski skupini Bakros. V okviru šolske košarkarske lige smo srednješolska leta trenirali z motivacijo nastopiti na ŠKL finalu. Za vse nas so bili treningi, tekme in redki nastopi med najlepšimi trenutki srednješolskih let. Zato smo tudi kot študentje ostali skupaj, trenirali, snemali filmčke in sanjali, da bomo kdaj lahko nastopili na tekmi Union Olimpije v Stožicah ali na Pokalu Spar. Leta 2008 je morda sledil prvi korak proti poklicni poti. Prekinili smo sodelovanje s takratnim trenerjem in managerjem ter se podali na samostojno pot. Prvi “posel”, ki smo ga dobili, je bil nastop na tekmi košarkarskega kluba Parklji. Celotna ekipa, 8 fantov in punc, smo takrat za izvedbo nastopa dobili 50 EUR, torej 8 EUR na osebo. Radi smo se pohecali, da nastopamo za LPP žetone in hiper štručke (sirove štručke s kečapom in salamo iz Mercatorja).

Mi pa smo na tekmah za KK Parklje nastopali, kot bi bili na olimpijskih igrah. Takrat nam je vsak nastop, ki smo ga dobili, pomenil vse! Iz tega časa izhaja tudi ime Dunking Devils. Bili smo akrobatska skupina brez imena; komentator na tekmah nas je zbadljivo poimenoval akrobatska skupina “Šah Mat”, katere člani matirajo koše, predvsem pa matirajo samega sebe (zgrešeni koši, padci na glavo ipd.). Potrebovali smo ime; nastopali smo za KK Parklje, zato smo rekli da bomo angleško “Devils” – kasneje izvedenka “Dunking Devils”, torej zabijajoči parklji po naše.  Po še premnogih treningih in nastopih za LPP žetone in Mercator hiper štručke smo doživeli prvi viralni preboj na spletu na takrat še mladem YouTubu, ki je deloval podobno kot zdaj TikTok. Dobre vsebine so se neverjetno hitro viralno širile, četudi si imel 0 sledilcev. Opazil nas je francoski manager in nas testno povabil na nastop v 1200 km oddaljen Lille. Kril nam je stroške in plačal še 1000 EUR. Nam se je to zdelo pravo bogastvo! Na poti tja, torej dokler nismo g. Jeroma spoznali v živo, smo še vedno malo dvomili v pristnost povabila. Bali smo se, da gre za potegavščino kakšne konkurenčne akrobatske ekipe! A povabilo je bilo pristno, nastop je uspel in že 4 tedne kasneje smo šli na turnejo v Lyon, Paris in v Tunizijo. Takrat se je naša poklicna in poslovna pot zares začela.

Več v reviji Super Znamka No. 3

Na svoj izvod se lahko naročite na: https://superznamka.si/naroci-se