INES MARKOVČIČ, UREDNICA REVIJE SUPER ZNAMKA, O KROŽNOSTI ZNAMK

Aktualno, Kolumne

Oblike kolektivnega zorenja so tiste, ki reflektirajo obnašanje pripadnikov znamke.
Ines
📅 26.11.2021

Pomen znamk za krožno gospodarstvo se že vsaj desetletje postavlja ob bok tradicionalni linearni ekonomiji obsega, v ospredju katere je model proizvedi, konzumiraj, zavrži. In tako ponovno in spet. Okoljska in družbena odgovornost sta danes piedestala krožnega gospodarstva in za same znamke ter procese znamčenja je nadvse pomembno, da reflektirajo prav te imperative. Čeprav krožno gospodarstvo odpira mnoge izzive za že ustaljene modele poslovanja, obenem tudi pušča prosto pot priložnostim in morda tudi pionirskim vložkom, ki na koncu celo premagajo vedno višje stroške in obsege produkcije.

Znamčenje za sedanjost in prihodnost je v idiosinkratičnih elementih slehernika. Če se referiram na Margaret Mead, splošne in posamične oblike človeškega zorenja se znotraj skupne družbene tradicije povezujejo tako, da se določena pravila odražajo v obnašanju vseh pripadnikov te kulture, kar lahko označimo kot kulturno pravi karakter. Šele preko kulturnih vzorcev postanemo »kulturna bitja bitja določene kulture«. V tem je tudi ves čar sodobnih in bodočih dobrih zgodb znamk: ko uporabniki znamk postanejo uporabniki določene znamke. Oblike kolektivnega, potrošniškega oz. uporabniškega zorenja pa so tiste, ki reflektirajo obnašanje vseh pripadnikov posamezne znamke. Ideologija in kultura sta tako močno vpeti v znamkin karakter.

Tako vzpostavljena obnašanja se skozi čas in razvoj spreminjajo. Nasploh je danes »poziv za oblikovanje nove družbe«, če si izposodim izraz pri Frommu, v vzbujanju novih potreb kot posledica stanja nemirnosti, napetosti, vznemirjenosti in občutkov ogroženosti (zeleni planet). Ravno te tenzije prispevajo k razvoju teženj po stabilizaciji in krepitvi karakterjev tistih znamk, ki se aktivno prilagajajo spremembam okolja, družbe in tehnologije.

Vabljeni k razmislekom o krožnem gospodarstvu in krožnosti znamk z osrednjimi prispevki v tretji številki revije Super Znamka: Krožnost znamk.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja