INES MARKOVČIČ, UREDNICA REVIJE SUPER ZNAMKA, O MAKSI/MINI-MALIZMU ZNAMK
Bolj kot kdajkoli je aktualno doseganje kulturnega znamčenja
Maksimalizem ali minimalizem. Večna dilema in vprašanje, kaj je bolje v svetu znamčenja: reprezentacija učinkov po principu “manj je več” ali “več je več”? Ni enoznačnih pravil in univerzalnih receptur. Pa tudi bližnjic ne. Eni prisegajo na minimalizem, tipične fengšujevske linije, ki v ospredje postavljajo sčiščene kompozicije in energije, belino/črnino dekoracij, simplifikacijo upodobljenega/ubesedenega, drugi prisegajo na maksimalizem, ki spodbuja pretiravanje, vpadljivost, vzorec na vzorec, barvitost … Z introjekcijo v zgodovino teh dveh konceptov se velja zlasti spomniti na šolo Bauhausa, ko je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja utemeljila princip oblikovanja na uravnoteževanju lepote z uporabnostjo izdelka. Podobno je nekaj desetletij kasneje razmišljal Dieter Rams, nemški industrijski oblikovalec, ki je načela dobrega oblikovanja smiselno zreduciral na prijaznost do uporabnika. Da ne bomo govorili samo o klasičnih uporabniških izkušnjah v prodajnih lijakih (predvsem spletnih) trgovin.
Kaj pa prostor za vmesne variacije? Recimo vseobsegajoči minimalizem ali ekskluzivni maksimalizem? In jezik v diskurzu? V spomladanski številki revije Super Znamka razgrinjamo nekatere premisleke v teh kontekstih, zlasti o demokratičnem jeziku povprečnega človeka; kako se sodobne, predvsem drzne znamke počasi pomikajo k uporabi maksimalizma, kar se opazi predvsem pri embalaži; kako učinkuje sporočilnost v vizualnih rešitvah z manj besedami.
Če se vrnemo na prijaznost do uporabnika … vse to je že konec koncev učila sama umetnost: »Umetnost mora šele dokazati svojo koristnost” (Horkheimer in Adorno). Teoretiki (če omenim še eno šolo) Frankfurtske šole so namreč v duhu te problematizacije nekoč uvedli pomemben termin, tj. kulturna industrija, ki je problematiziral uporabniško in kritiško vrednost kulture v množični industrializaciji. Bolj kot kdajkoli, ko pretresamo, kaj je bolje v svetu znamčenja (“manj je več” vs. “več je več”, minimalizem vs. maksimalizem), je aktualno doseganje kulturnega znamčenja kot nadgradnja že samoumevnemu družbeno-odgovornemu znamčenju. Zato, da bodo znamke dokazale, da so več kot degeneracija množičnega blaga in porabe, da bodo utemeljile komunikacijo s potrošnikom na spontani naivnosti in avtentični vrednosti vsebine, ki ne nastaja zgolj in samo, ker mora ali je “in”. Inspirativni primeri znamkinih zgodb se vedno najdejo in ti so tisti, ki pripovedujejo pravljice, ki jih tako radi kupujemo, se v njih prepoznamo in uživamo.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Zbor strokovnega sveta Superbrands Slovenija 2024 je opravil častno in obsežno nalogo, tj. ocenil 500 najbolj izpostavljenih znamk po raziskavi Ipsos, ki so jih podali potrošniki na osnovi lastne strokovne percepcije, pri čemer izhajajo iz kategorij, ki so pomembne za organizacijo Superbrands: kakovost, razlikovanje, zaupanje in čustva.
AI Weekend je združil regionalno in globalno tehnološko sceno za izmenjavo informacij, znanja in pogovor o tem, kaj nam bo UI prinesla v prihodnosti. Veliko se je osvetljevalo kontekst mešanja kart na drugačen način, ker se sodobne inteligentne generacije informirajo na »krivi način« ter so vpete v en in isti algoritem okusa. In to v času, ki ponuja diverzifikacijo okusov bolj kot kdajkoli. Diktatura klikov je nedvomno naredila svoje. Nenazadnje, tu je še moment bolj ali manj kakovostne medijske krajine, ki je kritična infrastruktura vsake države.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
