GLOBALNI NAVDIH: Fuji. Slika ohrani preteklost.

Ko govorimo o krožnem gospodarstvu, velikokrat ali predvsem najprej pomislimo na vse etične in okoljsko prijazne imperative vpletenih deležnikov. V tem prispevku pa se bomo dotaknili primera kroženja blagovne znamke, ko prehaja iz ene specifične industrije v drugo, prav tako povsem specifično industrijo. Zgodovina ziheraškega marketinga vedno uči, da bolje delaj tisto eno, kar res obvladaš, dobro in temeljito, kot da prehajaš v različne sfere delovanja, ki jih obvladaš na pol ali morebiti ne obvladaš. Pa vendarle se lahko včasih poskusiš iti drugo industrijo, če uspeš celotno zadevo nekako ustoločiti in jo obrniti po temeljih klasične SWAT analize v priložnost in prednost.

Digitalna revolucija v fotografiji je dramatično spremenila način fotografiranja in izmenjave fotografij. Pametni telefoni so ključno subvertirali prakse, ki smo jih poznali v otroštvu, ko si film odnesel v trgovino/foto atelje, da bi jih razvil, naročil dodatne natise in jih fizično vstavil v domače offline fotoalbume. Danes lahko s svojimi pametnimi telefoni fotografiramo in fotografije v nekaj sekundah delimo s komer koli na svetu. Sleherni tehnološki napredki za akterje v zdaj eni zdaj drugi v industriji sproti prinašajo velike izzive. Tako se je zgodilo s Kodakom in Fujifilmom, uglednima proizvajalcema fotografskih filmov, ki sta praktično čez noč doživela, da je povpraševanje po njihovih izdelkih močno upadlo. Kako sta se izziva lotila?

“Digitalna revolucija v fotografiji je dramatično spremenila način fotografiranja in izmenjave fotografij.”

Kodak je leta 2012 sčasoma vložil stečaj. Fujifilm pa je na drugi strani usmeril strategijo preživetja tako, da je diverzificiral svoj portfelj izdelkov. Tehnologijo fotografskih filmov je premišljeno uporabil za proizvodnjo kozmetike. Da, kozmetike. Celo spretno so potegnili paralelo v sami sporočilnosti pri končni komunikaciji: tako kot fotografija ohrani ali shrani preteklost, tako tudi čudežna krema za obraz ohrani preteklost (Fujijeve kreme za obraz, ki upočasnjujejo staranje).

Kar je naredil Fujifilm, je bil korak dlje od preprostega preklopa iz analogne na digitalno fotografijo (to je bil namreč primarni in relativno obvladljiv izziv, s katerim se je soočal). Svoje do takat edinstveno in neprecenljivo kemijsko znanje je izkoristil na novih poslovnih področjih. Pod vodstvom Shigetaka Komorija je Fujifilm doživel drzen in izrazito nejaponski proces strukturnih reform in agresivnih prevzemov. Ogledali so si področje, na katerem bi lahko prilagodili svojo obstoječo tehnologijo in začeli pridobivati ​​podjetja, ki bi dopolnjevali njihovo poslovanje. Najprej so se preselili v digitalni rentgen in endoskope. Drugo področje, ki so se ga lotili, pa je bila kozmetika (pod blagovno znamko “Life Science”), ki je bila ustanovljena kot oddelek leta 2006. Ugotovili so, da se kemikalije, ki so jih razvili v preteklih letih zato, da bi preprečile bledenje barv na fotografiji, lahko uporabi tudi na koži. Nanodelce astaksantina, rdeče sestavine, je izumil in izrabil Fujifilm torej tako, da so postali osnova njihovih izdelkov za nego kože.

“Ugotovili so, da se kemikalije, ki so jih razvili v preteklih letih zato, da bi preprečile bledenje barv na fotografiji, lahko
uporabi tudi na koži.”

Leta 2007 je Fujifilm tako predstavil linijo za nego kože proti staranju “ASTALIFT”, ki je hitro postala zelo priljubljena. V naslednjih letih so se razširili na Kitajsko, jugovzhodno Azijo in Evropo, hkrati pa je postala ena izmed najbolj prodajanih japonskih blagovnih znamk za nego kože proti staranju. Draga je kot žafran, nagovarjajo tudi višji cenovni razred, a je stekla in dosega svoje ciljno občinstvo.

“Preživeti digitalno revolucijo v fotografiji z diverzifikacijo v kozmetiki”

Lekcija Kodak vs. Fujifilm

Primer Fujifilma potrjuje, kako lahko v izzivu, ki praktično čez noč subvertira logiko ustaljenega poslovanja v nevarnost, prepoznaš tudi svojo priložnost in prednost. Fujifilm je v nasprotju s Kodakom kopal po razvoju lastnega strokovnega znanja in iskal sinergije sodelovanja z novimi podjetji, novimi poslovnimi partnerji, v novi industriji. Morda bi se lahko v padcu prodaje v filmski produkciji in tisku fotografij preprosto vdal in izpad razlike kompenziral z odpiranjem kioskov za tiskanje digitalnih fotografij. Namesto tega se je vseeno odločil za bolj drzno, deloma tudi tvegano potezo (kozmetični trg je že tako zasičen in konkurenčen). A ključna je bila pri tem gotovo tudi komunikacija, z vsemi vpletenimi; slika ohrani preteklost.

Lahko potegnemo in vnovič inspirativno ponovimo, da morajo v dobi, ko se tehnološki napredek dogaja hitreje kot kdaj koli prej, biti podjetja bistveno bolj proaktivna pri zaznavanju in prilagajanju na spreminjajoče se čase. Primer Fujifilma nas spominja na dragocenost vlaganja v razvoj lastnega in strokovnega znanja ter neprestanega iskanja novih (tehnoloških) rešitev. Ali, kot potrjuje in uči slogan kozmetike Astalift: »Lepota je znanost«.