DAJTE JIM KATEDRALO

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: Alenka Vidic, Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine »o28« in strateška komunikatorka
📅 04.03.2022

Kdo je direktor podjetja? V okviru odnosa do podjetja je to oseba, ki je največji oboževalec znamke, ljubi njeno zgodovino in je odličen pripovedovalec zgodb. Razume tudi, da z gradnjo ugleda znamke zmanjša komercialni rizik, pomaga podjetju v času krize in poišče skupni namen, ki povezuje vse deležnike podjetja. In tu je nujno dodati še ključni opomnik: seveda to vse drži, če je ta direktor tudi pravi voditelj in ne samo nekdo, ki ukazuje, ker ima funkcijo. Če se torej trudimo za vpeljavo trajnostnih projektov, za vedenje, ki deluje z roko v roki z etiko in integriteto, če želimo spremeniti svet okoli naše organizacije, se moramo voditelji ne samo podjetja, ampak posameznih oddelkov, najprej soočiti z dejstvom, da soustvarjamo kulturo. Ne, to ni dober izraz … Odgovornost se začne pri nas.

Kot vrsta nismo najmočnejša žival, daleč od tega. Najmočnejši smo zato, ker smo od nekdaj znali oblikovati kulturo. V tem kontekstu je kultura skupina ljudi, ki se združijo okoli podobnih vrednot in verovanj. Ko si delimo vrednote in verovanja, se oblikuje zaupanje. Zaupanje, da gremo lahko na lov in bo skupnost poskrbela za naš dom in družino. In če se prestavimo tisočletja naprej: kaj pa je podjetje drugega kot kultura? In pri oblikovanju kulture so voditelji ključni, saj zaposlene privlačijo voditelji in organizacije, ki znajo jasno, odločno in srčno povedati, v kaj verjamejo. Njihova sposobnost, da nam dajo občutek pripadnosti, da se počutimo posebne, da smo varni in nikoli sami, je tudi tisti del, ki nas inspirira. Temu sledi zaupanje, ki pa nam omogoča, da se naslonimo na druge ljudi in se odločamo o vrsti pomembnih stvari. Fascinantni so na primer primeri, kot je ta: ko so starše vprašali, za katero varuško bi se odločili – tisto, ki jo poznajo že vrsto let, a ima manj izkušenj, ali tisto, ki je ne poznajo, ima pa ogromno izkušenj – bi se v veliki večini primerov odločili za prvo.

“Delo voditelja ni, da pride do odličnih idej. Naloga voditelja je, da kreira okolje, kjer se odlične ideje rojevajo…”

Seveda pa vzpostavitev zaupanja ni določena s hierarhično pozicijo, ki jo imamo v podjetju. Vodenje ni natančna znanost in seveda ni samo umetnost; gre namreč predvsem za odnos. Bodimo malce poetični in si vodenje predstavljajmo kot divjo rožo, ki lahko zraste v najbolj neverjetnih pogojih – tako kot voditeljstvo in voditelj. V vsakem primeru je glava podjetja ključna oseba, ki da ljudem v organizaciji razlog, da naredijo veliko več za podjetje. Delo voditelja ni, da pride do odličnih idej. Naloga voditelja je, da kreira okolje, kjer se odlične ideje rojevajo in jih lahko podjetje udejanji ali pa se odloči, da še niso pripravljeni. Steve Jobs si osebno ni izmislil Ipada ali Ipoda ipd. Drugi so si ju. A Jobs jim je dal višje cilje: »Poiščite obstoječe dejavnosti, ki so zamrznjene v statusu quo, kjer podjetja hočejo varovati obstoječe poslovne modele, in jih izzovite.« Zato je bil Apple ustvarjen.

Kultura v podjetju torej obstaja, pa če se z njo ukvarjamo ali pa ne. Deluje in vpliva na doseganje ciljev. Tako kot je že pred leti rekel Peter Drucker: »Kultura poje strategijo za zajtrk.« Zato se že desetletja različne stroke ukvarjamo s kulturo v podjetjih, pripadnostjo, komunikacijo, kjer je vse prepleteno. Motiviranim ljudem moraš dati nekaj, v kar lahko verjamejo, nekaj več kot delo. In sedaj smo pri zelo pomembnem segmentu. Motivaciji. Ja, drži, ljudje morajo najti notranjo motivacijo. A kako lahko vodja ali obraz podjetja pomaga pri tem? Tako, da jim damo katedralo. Predstavljajte si, da pridete do gradbišča in naletite na zidarje, ki postavljajo katedralo. Stopite do prvega in ga vprašate, kaj počne. Njegov odgovor je točen: »Delam zid; delo je monotono; delam ga že, odkar pomnim; zidaki so težki; boli me hrbet, ampak je služba in plačam račune.« Stopite k naslednjemu, ki vam na isto vprašanje odgovori: »Obožujem svoje delo. Gradim katedralo. Seveda delam tale zid že, odkar pomnim; včasih je delo monotono; zidaki so težki; boli me hrbet; ne vem, ali bo projekt končan za časa mojega življenja, ampak gradim pa katedralo.« Oba zidarja delata isto. A drugi ima občutek namena in pripadnosti. To sliko, zgodbo, višji namen pa lahko damo samo vodje.

Ostale kolumne

KOLUMNA: ČAROBNOST SE SKRIVA V DRZNOSTI IN VZTRAJNOSTI

KOLUMNA: ČAROBNOST SE SKRIVA V DRZNOSTI IN VZTRAJNOSTI

Vsak človek ima možnost, da se spremeni, in sicer s pomočjo spremembe lastne perspektive na dogajanje. Predstavljajte si ulico podnevi. Sedaj pa si jo predstavljajte ponoči. Ista ulica je čez dan nestrašljiva, ponoči pa grozljiva in čutimo utripanje srca v grlu. Perspektiva je vse in nanjo lahko vplivamo, potem pa nadaljujmo drzno in vztrajno.

KOLUMNA: REZERVIRANO ZA PRAZNIKE

KOLUMNA: REZERVIRANO ZA PRAZNIKE

V prazničnem času ljudje še bolj na stežaj, kot ponavadi, odpremo svoje denarnice. Zato jih v upanju – da jih bomo odprli pri njih – na stežaj odprejo tudi trgovci. In s čarobnimi zgodbami, ki se človeka dotaknejo, zaigrajo na čustvene note nas kupcev.

KOLUMNA: MOŽGANI IŠČEJO VZORCE, KI JASNO MOTIVIRAJO

KOLUMNA: MOŽGANI IŠČEJO VZORCE, KI JASNO MOTIVIRAJO

Oblikovanje sporočil je v kraljestvu tržnega komuniciranja postalo znanost. Znanost, ki vpliva na oblikovanje in uspeh vseh različic znamk, ki smo si jih domislili. Nevroznanost je na tem področju vstopila v našo glavo in zemljevid naših možganov postaja čedalje bolj razkrit.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja