DAJTE JIM KATEDRALO

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: Alenka Vidic, Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine »o28« in strateška komunikatorka
📅 04.03.2022

Kdo je direktor podjetja? V okviru odnosa do podjetja je to oseba, ki je največji oboževalec znamke, ljubi njeno zgodovino in je odličen pripovedovalec zgodb. Razume tudi, da z gradnjo ugleda znamke zmanjša komercialni rizik, pomaga podjetju v času krize in poišče skupni namen, ki povezuje vse deležnike podjetja. In tu je nujno dodati še ključni opomnik: seveda to vse drži, če je ta direktor tudi pravi voditelj in ne samo nekdo, ki ukazuje, ker ima funkcijo. Če se torej trudimo za vpeljavo trajnostnih projektov, za vedenje, ki deluje z roko v roki z etiko in integriteto, če želimo spremeniti svet okoli naše organizacije, se moramo voditelji ne samo podjetja, ampak posameznih oddelkov, najprej soočiti z dejstvom, da soustvarjamo kulturo. Ne, to ni dober izraz … Odgovornost se začne pri nas.

Kot vrsta nismo najmočnejša žival, daleč od tega. Najmočnejši smo zato, ker smo od nekdaj znali oblikovati kulturo. V tem kontekstu je kultura skupina ljudi, ki se združijo okoli podobnih vrednot in verovanj. Ko si delimo vrednote in verovanja, se oblikuje zaupanje. Zaupanje, da gremo lahko na lov in bo skupnost poskrbela za naš dom in družino. In če se prestavimo tisočletja naprej: kaj pa je podjetje drugega kot kultura? In pri oblikovanju kulture so voditelji ključni, saj zaposlene privlačijo voditelji in organizacije, ki znajo jasno, odločno in srčno povedati, v kaj verjamejo. Njihova sposobnost, da nam dajo občutek pripadnosti, da se počutimo posebne, da smo varni in nikoli sami, je tudi tisti del, ki nas inspirira. Temu sledi zaupanje, ki pa nam omogoča, da se naslonimo na druge ljudi in se odločamo o vrsti pomembnih stvari. Fascinantni so na primer primeri, kot je ta: ko so starše vprašali, za katero varuško bi se odločili – tisto, ki jo poznajo že vrsto let, a ima manj izkušenj, ali tisto, ki je ne poznajo, ima pa ogromno izkušenj – bi se v veliki večini primerov odločili za prvo.

“Delo voditelja ni, da pride do odličnih idej. Naloga voditelja je, da kreira okolje, kjer se odlične ideje rojevajo…”

Seveda pa vzpostavitev zaupanja ni določena s hierarhično pozicijo, ki jo imamo v podjetju. Vodenje ni natančna znanost in seveda ni samo umetnost; gre namreč predvsem za odnos. Bodimo malce poetični in si vodenje predstavljajmo kot divjo rožo, ki lahko zraste v najbolj neverjetnih pogojih – tako kot voditeljstvo in voditelj. V vsakem primeru je glava podjetja ključna oseba, ki da ljudem v organizaciji razlog, da naredijo veliko več za podjetje. Delo voditelja ni, da pride do odličnih idej. Naloga voditelja je, da kreira okolje, kjer se odlične ideje rojevajo in jih lahko podjetje udejanji ali pa se odloči, da še niso pripravljeni. Steve Jobs si osebno ni izmislil Ipada ali Ipoda ipd. Drugi so si ju. A Jobs jim je dal višje cilje: »Poiščite obstoječe dejavnosti, ki so zamrznjene v statusu quo, kjer podjetja hočejo varovati obstoječe poslovne modele, in jih izzovite.« Zato je bil Apple ustvarjen.

Kultura v podjetju torej obstaja, pa če se z njo ukvarjamo ali pa ne. Deluje in vpliva na doseganje ciljev. Tako kot je že pred leti rekel Peter Drucker: »Kultura poje strategijo za zajtrk.« Zato se že desetletja različne stroke ukvarjamo s kulturo v podjetjih, pripadnostjo, komunikacijo, kjer je vse prepleteno. Motiviranim ljudem moraš dati nekaj, v kar lahko verjamejo, nekaj več kot delo. In sedaj smo pri zelo pomembnem segmentu. Motivaciji. Ja, drži, ljudje morajo najti notranjo motivacijo. A kako lahko vodja ali obraz podjetja pomaga pri tem? Tako, da jim damo katedralo. Predstavljajte si, da pridete do gradbišča in naletite na zidarje, ki postavljajo katedralo. Stopite do prvega in ga vprašate, kaj počne. Njegov odgovor je točen: »Delam zid; delo je monotono; delam ga že, odkar pomnim; zidaki so težki; boli me hrbet, ampak je služba in plačam račune.« Stopite k naslednjemu, ki vam na isto vprašanje odgovori: »Obožujem svoje delo. Gradim katedralo. Seveda delam tale zid že, odkar pomnim; včasih je delo monotono; zidaki so težki; boli me hrbet; ne vem, ali bo projekt končan za časa mojega življenja, ampak gradim pa katedralo.« Oba zidarja delata isto. A drugi ima občutek namena in pripadnosti. To sliko, zgodbo, višji namen pa lahko damo samo vodje.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja