Iz domače knjižnice Ines Markovčič
Pri snovanju te rubrike sem prvotno razmišljala, kako bom predstavljala aktualne nove prebrane knjige iz marketinga, znamčenja. Pa sem se pri premisleku in zlaganju moje knjižne police nazadnje ustavila, in me je prešinila druga ideja. Mnogokrat se ljudem zgodi, da izide neka knjiga, vsi jo berejo/mo, se o njej pogovarjamo, je trenutni boom ali hit ali must-read, potem pa jo odložimo, in najbrž se tri četrtine ljudi redko zateče nazaj k prebiranju. Že v najstniških letih sem rada hrčkala stvari, ki so se me dotaknile. Sploh prebrane: najljubši strip, roman, pa članki iz Sobotne priloge … To sicer vse ostaja v mojem domačem kraju na nekih kupih, a vendar, ko sem se preselila, sem si hitro spet ustvarila svojo knjižnico. Menim, da že ostali mediji dovolj vestno uresničujejo plemenito vlogo pri recenziranju novih, aktualnih knjig, in ker vsa leta poklicno zorim v ugledni medijski hiši, kjer se določene stvari shranjujejo, podčrtujejo za kdaj drugič, ker vse je pomembno … (celo svojo »službeno knjižnico« imamo) sem se odločila, da to svojo privatno in poklicno prakso nadaljujem na straneh te rubrike. Iz svoje knjižne police bom vsakič potegnila meni ljubo čtivo, ne glede na čas ali (življenjsko) obdobje, v katerem sem ga bolj požirala, žvečila, se vračala, podčrtovala … Izluščila bom en izsek in ga osvetlila v luči filozofije zgodbarjenja in potrošništva. In ne, vse predstavljene knjige se ne bodo nujno vsebinsko in žanrsko nanašale na teorijo marketinga in znamčenja, to pa zato, ker želim odpirati polja interdisciplinarskih premislekov.
Janez Škrubej
HLADNA VOJNA IN BITKA ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO
Izdal in založil: Založba Pasadena, 2008
Delta, prvi jugoslovanski računalnik, narejen doma, za katerega ni bilo potrebno plačati licence. Ko razmišljamo o digitalnih premikih, digitalnih nastopih na trgu in digitalnih strategijah v svetu znamčenja, se je smiselno in zgledno ozreti nekoliko nazaj. V sam čas, ko so nastajali prvi računalniki na naših tleh. In ne, niso se nujno uvažali. Delo Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo je nujno enciklopedično branje za sodobne digitalne premisleke na temelju pretekle zgodovine.
Konec sedemdesetih let smo Slovenci razvili svoj prvi računalnik z imenom Delta 340 in ga Titu, predsedniku takratne Jugoslavije, podarili za rojstni dan. To prepričljivo ime se je referiralo na četrto najnovejšo generacijo, obenem pa je delta tudi četrta črka v grški abecedi. Že sama odločitev, kako pritegniti pozornost javnost, tj. rojstni dan edine nesporne avtoritete v takratni Jugoslaviji, pa je bila Deltino posrečena odločitev oz. orodje promocije za znamko v nastajanju. Proizvodnja tega izdelka ni bila vnaprej dogovorjena ali naročena, to je bilo zgolj in samo entuziastični “plod samoiniciativnosti”, ki je deloval po istem principu logike, kot so rasla podjetja večinoma le v Silicijevi dolini. Še danes smo pravzaprav zaradi Delte vpeti v razprave, da smo Slovenci z Delto imeli priložnost vpisati se v zgodovino, zgledno ob bok vsem takratnim ameriškim proizvajalcem prvih računalnikov, ki so že polnili ameriške domove (Apple, Commodore ipd.).
Tu gre v ospredje predvsem izpostaviti razvojne inženirje z visoko strokovno usposobljenostjo takratne Iskra Delte. Ko danes premišljujemo o digitalnih nastopih, nikakor ne gre izključevati dobrih digitalnih strategij, na katere smiselno opozarja ekipa mladega slovenskega podjetja, Hudlajf, ki išče in ponuja digitalne rešitve po meri. Takratna Evropa v razcvetu računalništva je bila tudi pri nekaj let poznejšem modelu, Trident, še posebej navdušena na njegovo moderno obliko ter “praktičnimi možnostmi konfiguriranja za različne aplikacije”, s katerimi je že takrat prepričljivo briljiral in prav ni se mogla načuditi, da so jih nastavili inženirji v takratni Jugoslaviji. Neverjetni računalniški izdelki Iskra Delte so predstavljali navdušenje in navdih.
Tako se je vzpon Iskra Delte pričel in samo še rasel. Iskra Delta je med drugim pridobila projekt računalniške mreže za kitaljsko policijo. Itd. Itd. Vmes se je zgodila tudi diskreditacija in politični pokop uspešne in zdrave tehnološke zgodbe. A pustimo to temo ob strani in se raje posvetimo pomenu poslovne in tehnične inteligence, ki je ne gre nikoli podcenjevati. Lahko imaš še kako dobro idejo, a brez softerovskega možganskega trusta premišljenih strategij se lahko hitro izjalovi ali počasi tapka na mestu in propada zaradi slabe uporabniške izkušnje. Ob premislekih o digitalnosti v znamčenju, se je zato treba posvetiti tudi vidikom IT razvijalcev v sodelovanju z IT vsebinci in marketingaši pri zlaganju tvorne zgodbe, ki prepričljivo funkcionira in kaže primarno najprej na razmislek o uporabniški izkušnji. Dobri uporabniški izkušnji. Brez hladnih vojn in z dobro informacijsko tehologijo, je hvaležna popotnica, ki jo osvetljuje obravnavana knjiga in velja tudi za sodobni digitalni svet.
0 komentarjev