Pri snovanju te rubrike sem prvotno razmišljala, kako bom predstavljala aktualne nove prebrane knjige iz marketinga, znamčenja. Pa sem se pri premisleku in zlaganju moje knjižne police nazadnje ustavila, in me je prešinila druga ideja. Mnogokrat se ljudem zgodi, da izide neka knjiga, vsi jo berejo/mo, se o njej pogovarjamo, je trenutni boom ali hit ali must-read, potem pa jo odložimo, in najbrž se tri četrtine ljudi redko zateče nazaj k prebiranju. Že v najstniških letih sem rada hrčkala stvari, ki so se me dotaknile. Sploh prebrane: najljubši strip, roman, pa članki iz Sobotne priloge … To sicer vse ostaja v mojem domačem kraju na nekih kupih, a vendar, ko sem se preselila, sem si hitro spet ustvarila svojo knjižnico. Menim, da že ostali mediji dovolj vestno uresničujejo plemenito vlogo pri recenziranju novih, aktualnih knjig, in ker vsa leta poklicno zorim v ugledni medijski hiši, kjer se določene stvari shranjujejo, podčrtujejo za kdaj drugič, ker vse je pomembno … (celo svojo »službeno knjižnico« imamo) sem se odločila, da to svojo privatno in poklicno prakso nadaljujem na straneh te rubrike. Iz svoje knjižne police bom vsakič potegnila meni ljubo čtivo, ne glede na čas ali (življenjsko) obdobje, v katerem sem ga bolj požirala, žvečila, se vračala, podčrtovala … Izluščila bom en izsek in ga osvetlila v luči filozofije zgodbarjenja in potrošništva. In ne, vse predstavljene knjige se ne bodo nujno vsebinsko in žanrsko nanašale na teorijo marketinga in znamčenja, to pa zato, ker želim odpirati polja interdisciplinarskih premislekov.
Irena Svetek
Izdala: Beletrina, 2022
Avtorica razmišljanja: Ines Markovčič
Psihološka kriminalka Beli volk je napeta, razburljiva, nepredvidljiva, polna bolečih preobratov in vsekakor priporočam v poletno branje tistim, ki radi presegajo klasične, lahkotne žepnice ter jim je žanr razgibanih kriminalk, detektivk, psihoanalitičnih in forenzičnih razčlemb bolj blizu.
Kar Belega volka ustvarja še posebej svojstvenega, je njegova zaslomba na vznemirljivo slovansko mitologijo. Izkazuje, kako se avtentične zgodbe spretno črpajo v slikoviti zgodovini prednikov ter njihovih ritualov, obredov, verovanj. Preslikave mitoloških fabul v sodobni diskurz so vselej dobrodošlo izhodišče za ustvarjanje novih zapletov, razpletov, sporočilnosti, kar navsezadnje tudi prispeva k obujanju in dobremu ohranjanju kulturne dediščine. Nenazadnje, znamčenje, dobro znamčenje bo vselej znalo reproducirati kulturno izročilo in ga dvigovati na piedestal želenega.
Ko govorimo in premišljujemo o dobrih zgodbah v svetu znamčenja, vsakič znova ponavljamo (in ponovimo vnovič): dobre zgodbe najprej. Vsak kraj, vsako območje, vsaka država, vsak travnik, polje, reka … ima za seboj preteklo in polpreteklo dediščino mitološih, arhetipskih, iniciacijskih kultov. Vse to so zgodbe oz. dobra izhodišča za nadaljnje luščenje in brušenje, nadgrajevanje v nove diskurze premisleka.
Ko pišemo o znamčenju v turizmu, velja izpostaviti, da takšne zgodbe so in bodo v prihodnosti toliko bolj potencialno polje deferenciacije v množici turističnih zgodbarjenj. Če izpustim vsebino knjige Beli volk in se osredotočam na same fascinantne deskripcije in veličastne interpretacije doživljajoče pokrajine, se samo še bolj potrjuje in utrjuje sloves kočevskega pragozda ter odpira radovednost po odkrivanju najbolj skritih čudes in zakotnih kotičkov Bele krajine, Dolenjske, Ljubljane …
Refleksija preteklih identitet v avtentičnih zgodbah je in ostaja zanesljivo polje povezovanja obiskovalcev, bralcev, uporabnikov, popotnikov. Le-tako se lahko tudi nahranijo duše modernih identitet, lačne reinvencije, samouresničitve in samoaktualizacije skozi radovedna odkrivanja lepot narave, krajev, mest, ki pričajo svoje zgodbe, puščajo odtise preteklih in sedanjih generacij. Povezovanje z lokalnimi skupnostmi, lokalnimi zgodbami na način, ki osvetljuje posamezni kraj ali destinacijo v najbolj surovem, avtohtonem smislu, je v sodobnem, globaliziranem svetu tisti imperativ, ki dviguje zanimanje in radovednost še tako izbirčnih popotnikov.
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
