Boško Praštalo, ustanovitelj in lastnik licence Superbrands Slovenija, o krožnosti znamk

Aktualno, Kolumne

Dvomim, da bo možno preživeti brez transparentnosti.
krožnost znamk, uvodnik Boško Praštalo
📅 23.11.2021

Ati, a je ta hrana zdrava? Vprašanje, ki ga na dnevni bazi dobim s strani več kot očitno ozaveščene 6-letne Zale in 9-letnega Vida. Pred več kot 30 leti, ko sem bil teh let, se ne spomnim, da smo se o tem pogovarjali. Izredno malo se je o tem govorilo v medijih, kaj šele, da bi same blagovne znamke to sporočale skozi svoje zgodbe, svoje končne izdelke. Zakaj so taka vprašanja vedno bolj pomembna za blagovne znamke? Danes se skupaj z ženo Mirjano odločava, kaj bo v hladilniku, kako bomo doma živeli. V kratkem času bosta Zala in Vid imela svoj hladilnik, svojo družino, svoja pravila. Velika verjetnost je, da bosta čez čas še bolj ozaveščena in da bosta kar zahtevna, s katerimi blagovnimi znamkami se bosta poistovetila. Verjamem, da bo čez 10 let standard, da so blagovne znamke ekološke, trajnostno naravnane, da skrbijo za učinkovito rabo virov ali pa za zmanjševanje odpadkov. Prišli bomo do točke, da nekaj, kar je danes zanimivo, trendovsko postane standard. Dejstvo je, da so generacije, ki prihajajo za nami, drugačne, bolj ozaveščene, da se danes veliko več govori o pomenu čuvanja narave, zdravega načina življenja in da tega nihče ne more ustaviti. Vprašanje je samo, ali se bodo blagovne znamke prilagodile ali ne. Bodo na trgu prisotne še nadaljnjih 30 let ali ne?

V poslu se že nakazuje trend, da ni več najbolj pomembno, koliko bomo zaslužili, ampak se obenem postavlja vprašanje, kakšen vpliv bomo imeli na širšo okolico. Počasi se končujejo časi, ko je bilo vse dovoljeno, ko so se podjetja obnašala, kot da so v vojni, ker je edini cilj dobiček. Sodobne močne blagovne skrbijo:

  • Za svoje sodelavce, da imajo urejeno delovno okolje in kakovostno življenje izven podjetja.
  • Za naravo, ker se zavedajo, da brez narave ni nas in ker je vedno manjša toleranca potrošnika do uničevanja matere narave.
  • Za postavitev novih vrednot, ki imajo izjemen vpliv na celotno družbo.

Čar celotne zgodbe je v tem, da vse to sodoben potrošnik vidi in je pripravljen plačati višjo ceno. Prihajajo časi, ko se bodo blagovne znamke morale vprašati, kako želijo graditi odnos s svojimi potrošniki, sodelavci in poslovnimi parterji. Dvomim, da bo možno preživeti brez transparentnosti, brez, da postanemo krožni v smislu etičnosti, trajnosti, skrbi za ekologijo in obnovljivost virov.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja